Pogovor z Jastrebom
POGOVOR Z JASTREBOM
Mučili so me v kotlarni
Na božić so izpustili iz pripora Okružnega sodišča v Zagrebu bivšega poveljnika obrambe Vukovara ter operativne grupe Vukovar-Vinkovci-Županja Mileta Dedakovića-Jastreba. V četrtek se je z njim pogovarjal v prostorib Hrvaške stranke prava v Zagrebu novinar zagrebškega Vjesnika Željko Peratović.
* Kako je prišlo do vaše aretacije?
»20. novembra okoli 20. ure sem prišel domov, da bi se končno pogovoril z ženo, hčerko in bratom. Okoli pol desetih zvečer mi je hčerka povedala, da so se neki ljudje po telefonu zanimali za moj naslov. Povedala je tudi, da so pred hišo uniformirane osebe. Vedel sem, da so prišli, da bi me prijeli. Oblekel sem se in odšel do avtomobila, sedel vanj in šele ko sem z avtomobilom obvozil vso stavbo, so me ustavili. Akcijo aretacije je vodil operativec Mupa, ki je bil edini v civilu. Bil je zelo korekten. Opravičeval se mi je, češ da mora opravijati svoje delo. Ne drži, da gospod Vekić ni vedel za mojo aretacijo.«
»Odpeljali so me v neko kotlarno, kjer sem prebil preostanek noči i naslednji dan. Potem so prišli Manolićevi ljudje iz varnostno-informativne službe ki so me začeli pretepati in mučiti. Bili su uniformirani. Glavni pri zasliševanju in pretepanju je bil Zoran Udiljak. Tepel me je po glavi. Prve dneve so me pretepali v kotlarni. Kasneje so rekli, da jim je tu prevroče. Odpeljali so me v neko sobo, kjer je bilo hladneje. Vse to se je dogajalo na Laščinski cesti 32. Dva sta me neprestano tolkla po lakotnicah, tretji pa me je brcal v podkolenico.* Kako je potekalo zasliševanje?
»Najprej jih je zanimal denar. Ko so me pretepenega odpeljali v kotlarno, pravzaprav odnesli, ker od bolečin nisem mogel hoditi, so mi naložili še »domačo nalogo«. Dali so mi papir in rekli, naj napišem 20 strani o denarju, ki naj bi ga bil ukrade!«
* Ali ste pisali?
»Kajpak. Seveda sem pisal. Toda tako, da sem lahko prebral samo sam.«
* V vašem stanovanju so našli črno usnjeno torbo, v kateri je bila večja vsota denarja?
»Sam sem povedal Manolićevim Ijudem za to torbo, še pre so me vprašali. Nisem vedel natančno, koliko denarja je v njej. Zdelo se mi je, da okoli 300.000 DEM. Ta denar so fantje dali v torbo, preden sem odšel iz Vinkovcev, in to zato, da bi ga nakazali na račun fonda za pomoč Vukovarju. Ko sem videl, kdo vse ima dostop do tega računa, da ti ljudje niso pooblaščeni, da jim Vukovarčani ne zaupajo, smo to torbo nameravali shraniti v bančni trezor. Toda zaradi administrativnih postopkov, ki bi trajali dlje časa, in zaradi strahu, da do denarja ne bi spet prišla tajna policija, smo to namero opustili. Denar smo odnesli v moje stanovanje, kajti edino, jaz imam stanovanje. Vsi drugi borci iz Vukovarja so prebivali po hotelih. Vse, kar je prišo iz Vinkovcev, je bilo odneseno v moje stanovanje: moje osebne stvari, skupne in vukovarske stvari. Tu je bilo tudi orožje, denar in kasete.«
* Kasete s posnetki Vukovarja?
»Mislili smo jih prodati in denar nameniti našemu fondu. Zanje so nam tako HTV kakor BBC in drugi ponujali veliko denarja. Prodali bi jim, če bi utegnili. Toda v teh nekaj dneh nismo imeli časa, da bi jih prenesli na VHS.«
* Kako so torej našli torbo?
»Pripadniki SlS so potem, ko sem jim povedal za denar, oboroženi vdrli v stanovanje in kot razbojniki naperili orožje v moje domače. V stanovanje so vdrli brez naloga za preiskavo in ga do kraja premetali.«
* Kaj je s denarjem, ki ga je guverner NBH, kot pravijo, nakazali na vaš račun?
»Gospoda Čičin-Šaina sem še iz Vinkovcev obvestil, da Vukovar poptrebuje pomoč. Trinajstega novembra je na račun fonda za pomoč Vukovarju nakazal dva milijona dinarjev. Nisem zahteval, da se denar nakaže na moj račun. Ko sem ob prihodu v Zagreb ugotovil, da ta račun uporabljajo neodgovorni ljudje iz kluba Vukovarčanov, sem zahteval, da se denar prenese na moje ime. Isti trenutek, 19. novembra, sem ga poslal Nikolu Tothu v Vinkovce, da bi z njim pomagal borcem in izgancem.«
*Ali so vas v Laščinski spraševali še o čem?
»Silili so me, naj priznam, da sem kosovec in da je tudi Agotić kosovec ter da sva se dogovorila, da grem v Vukovar. Pod mojim poveljstvom je bilo uničenih 400 tankov, 51 letal, padlo je 15.000 četnikov, 45.000 pa je bilo ranjenih. Onesposobljenih je bilo nekaj deset večcevnih metalcev raket in več deset topov. Ko jim ni uspelo z obtožbo o denarju in povezanosti s KOS-om, so poskušali izsiliti priznanje, da sem tihotapec orožja. Toda tudi tega nisem priznalo ker ni res.«
* Koliko časa ste prebili na Laščinski cesti?
“Tam sem bil teden dni, v tem času so me štiri dni pretepali.
*Zakaj ste sedaj v preiskapi?
“Pravijo, da zato, ker sem neznani osebi omogučil odnesti iz Vukovarja milijon 400.000 DEM. Sam tega denarja nisem nikoli videl. Ta nepoznana oseba pa je Ferdinand Jukić, ki živi v Nemčiji. Tako se sedaj začenja preiskava tudi proti njemu. Po zakonu bi me morali spustiti iz zapora takoj ko so bile zaslišane vse priče. Toda ker je Jukić njihov človek, me gotovo še ne bi spustili, če se ne bi za ta primer zavzel preiskovalni sodnik ter pismeno zahteval od sodnega zbora da me spustijo iz zapora in da se branim s prostosti. Sodni zbor je z glasovanjem tako odločitev sprejel. Zdaj po zakonu nima nihče pravice do pritožbe, ne tožilec niti vrhovno sodišče republike.«
ŽELJKO PERATOVIĆ
Delo, Ljubljana, Slovenija, januar 1992.
